Koroška regija enotno in jasno proti predlogu nove zdravstvene uredbe

Svet Koroške regije se je nedavno, na čelu s predsednikom Miranom Pušnikom, ostro odzval glede predloga Uredbe o določitvi zdravstvenih regij. Na Ministrstvo za zdravje so v njihovem imenu, pod okriljem Regionalne razvojne agencije za Koroško, posredovali skupno mnenje vseh koroških županov in direktorjev javnih zdravstvenih zavodov.

Pismo na kar petih straneh izraža mnoge pomisleke glede vsebine Uredbe o oblikovanju zdravstvenih regij, kjer se Koroška regija uvršča v zdravstveno regijo Vzhod, ki obsega Zasavsko, Savinjsko in Koroško statistično regijo. Soglasno zahtevajo jasno in celovito predstavitev predlaganih rešitev ter njihovih posledic za naše področje.

Ne strinjajo se z možnostjo centralizacije, ki bi lahko vodila k ukinitvi ali zmanjšanju vloge regionalnih institucij. Menijo, da je ohranjanje regionalnih struktur nujno za zagotavljanje dostopnega in stabilnega zdravstvenega varstva prebivalcem.

Izpostavili so zelo jasna dejstva, zakaj po njihovem mnenju tovrstna organizacija ni najbolj smotrna, in ob tem podali obrazložitev o pomenu ohranitve Koroške regije, ki gravitira na Splošno bolnišnico Slovenj Gradec. Med drugim poudarjajo, da so razgiban teren, razpršena poselitev in oddaljenost od večjih mestnih središč zahtevali razvoj posebnega, razpršenega in povezanega modela zdravstvene oskrbe, ki zagotavlja enako dostopnost do storitev za vse prebivalce. Ta sistem je rezultat desetletij strokovnega dela, prilagajanja lokalnim razmeram in sodelovanja med zdravstvenimi ustanovami, lokalnimi skupnostmi in državo. Zaradi svoje učinkovitosti in posebnosti ga ni mogoče preprosto prenesti v druga okolja.

Navajajo ustavno pravico do zdravstvenega varstva. Dolžnost države je, da pri vseh organizacijskih spremembah – tudi pri spremembah regijske razdelitve – zagotovi, da prebivalci vseh območij ohranijo enak dostop do zdravstvene oskrbe. Že izkušnje pri organizaciji nujne medicinske pomoči so pokazale, da zunanjim odločevalcem ni bilo lahko razumeti specifik regije, zato je bilo potrebno več let dokazovanja, da se je uveljavil zdajšnji, delujoč sistem treh strateških točk NMP, ki so povezane preko Zdravstveno reševalnega centra Koroške (ZRCK).

Hkrati v pismu izpostavljajo, da ima Koroška vzpostavljeno celovito in medsebojno povezano mrežo zdravstvenih institucij, ki deluje učinkovito in strokovno. Ta razpršena organiziranost ni naključna – je rezultat premišljenega razvoja, ki je omogočil, da je zdravstvena oskrba blizu ljudem, tudi v manjših in oddaljenih krajih.

Pomemben del sistema sta brez dvoma tudi območni enoti NIJZ (Nacionalnega inštituta za javno zdravje) in ZZZS (Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije). Njuna prisotnost zagotavlja lokalno prilagojeno upravljanje zdravstvenega sistema, ki ga v primeru združevanja ali centralizacije ne bi bilo mogoče ohraniti v sedanji kakovosti.

Spominjajo se tudi negativne izkušnje, kot je preselitev obravnav ZPIZ v Maribor, ki je pokazala, da centralizacija prinaša slabšo dostopnost in večje obremenitve za prebivalce. Zato si Koroška prizadeva, da se dejavnosti, ki se lahko izvajajo lokalno, ne selijo iz regije, ampak se krepijo v njenem okolju.

Opozarjajo tudi na pomen gravitacijskega območja, saj Splošna bolnišnica Slovenj Gradec in zdravstvene storitve Koroške gravitacijsko pokrivajo tudi del prebivalcev Šaleške doline in Savinjske doline (Velenje in okolica), kar dodatno potrjuje regijski pomen Koroške v širšem severnem prostoru Slovenije.

Glede normativa, da ima zdravstvena regija 200 tisoč prebivalcev, pa menijo, da je to izhodišče glede na razpršenost in razseljenost, pa tudi glede na dostopnost, previsoko. Predlagajo, da se izhodišče določi kot 150.000 prebivalcev. S tem bi omogočili krepitev tako primarnega kot tudi sekundarnega nivoja zdravstvenih regij.

Jasno izpostavljajo dejstvo, da če združevanje regij ne prinaša dejanskih koristi za ljudi, ampak ogroža stabilnost, dostopnost in kakovost zdravstvene oskrbe, potem ni utemeljenega razloga za spremembo. Soglasno se strinjajo, da mora Koroška ostati samostojna, povezana in prepoznavna regija – kot primer dobre prakse in dokaz, da je raznolikost največja prednost Slovenije.

Izjava predsednika Sveta Koroške regije, Mirana Pušnika: »Novica o novi uredbi nas je precej razburila, predvsem zato, ker nismo dobili nikakršnih jasnih pojasnil, kaj nam ta sprememba na sekundarni in primarni ravni zdravstva dejansko prinaša v praksi. V pismu smo zato jasno izrazili nestrinjanje, da bi našo regijo priključevali zdravstveni regiji Vzhod, saj bi bili v tem primeru zagotovo prikrajšani. Želimo ohraniti zdravstveni sistem, ki je do zdaj dobro deloval. Povsem nesprejemljiv se nam zdi tudi predlagani normativ, da mora imeti regija 200 tisoč prebivalcev, saj je glede na razpršenost in dostopnost na Koroškem to občutno previsoko. Ne bomo dovolili, da se karkoli poslabša. Pripravljeni smo sprejeti le tiste kompromise, ki lahko na ravni naše regije prinesejo dejanske izboljšave. Upam, da bodo naši predlogi slišani in tudi upoštevani.«

Izjava direktorja RRA Koroške, d.o.o., Uroša Rozmana: »Na Koroškem smo skozi desetletja razvili učinkovit, razpršen in ljudem prilagojen zdravstveni sistem, ki ga predlagana uredba ne upošteva. Združevanje v večjo zdravstveno regijo bi lahko poslabšalo dostopnost storitev in oslabilo naše lokalne institucije. Koroška mora ostati regija, ki ima možnost razvijati svoje zdravstvene potenciale v skladu s potrebami prebivalcev. Zato bomo vztrajali pri tem, da se naš glas sliši in da se predlogi, ki jih je podalo vseh 12 županov ter vodstva zdravstvenih ustanov, obravnavajo s polno resnostjo.«