Pohod na Navrški vrh ob prazniku mesta Ravne

12. oktobra 1942 je v zgodnjih popoldanskih urah na Navrškem vrhu potekal sestanek šesterice ljudi, ki so se pogovarjali o potrebnih ukrepih nasprotovanja terorju, ki je v Mežiški dolini zavladal po okupaciji Jugoslavije.

Sestanek je po osvoboditvi obveljal kot »ustanovni sestanek OF za Guštanj in okolico«. Ta datum je pozneje obveljal tudi kot krajevni praznik mesta Ravne na Koroškem in to velja tudi še danes.

Sredi travnika na vrhu Navrškega vrha stoji v spomin na ta dogodek spomenik, na katerem so besede, ki jih je zapisal dr. Franc Sušnik:

12. oktobra 1942

so Ravenski vžgali

tukaj borbe kres in

les jim bil je brat.

Zveza borcev za vrednote NOV občine Ravne je tudi letos, v soboto 11. 10. 2025 na tradicionalen način obudila spomin na ta dogodek. Zgodaj dopoldne ta dan se je pred Gimnazijo zbrala skupina kakšnih 70 ljudi in od tam začela pohod proti Navrškem vrhu. Za uro smo se potem ustavili pri Navršniku, kjer so nam domači pripravili malico in napitke, priključilo pa se nam je okoli 50 udeležencev.

Ob 11. uri so potem pohodniki in ostali udeleženci sodelovali na spominski slovesnosti. Pri izvedbi slovesnosti so letos sodelovali pevski zbor Vres Seniorji, ravenski harmonikarji Kulturnega društva Prežihov Voranc in združeni praporščaki koroških domoljubnih organizacij. Slavnostni  govornik je letos bil župan občine Ravne na Koroškem, dr. Tomaž Rožen.

Prva polovica dvajsetega stoletja je v svetovni zgodovini obdobje dveh svetovnih vojn. V obeh je bil slovenski narod zelo prizadet. Skozi tri pesmi, ki jih je zapel moški pevski zbor Vres Seniorji, smo se spomnili tega obdobja. Vresovci so najprej zapeli pesem BUČI MORJE ADRIJANSKO.

To je pesem Simona Jenka, ki jo je uglasbil Anton Hajdrih in je nastala v času narodnega preporoda. Njenega besedila ne smemo jemati povsem zgodovinsko. Posebej aktualna je postala po prvi svetovni vojni, ko so Italijani zasedli velik del Jadranske obale. Za nas Slovence pa ostaja aktualna vse do današnjega dne, saj smo po vsaki vojni del Jadranskega morja izgubili.

Naslednja pesem je bila OJ, DOBERDOB, ki za marsikoga velja za ljudsko pesem. V resnici pa je bila napisana (besedilo in melodija) za spomin na velike žrtve slovenskih fantov, ki so se posebej zaostrili ob 5. italijanski ofenzivi na doberdóbski planoti, odličnem strateškem položaju, s katerega je avstrijska vojska preprečevala italijanski prodor proti Trstu in ovirala tudi prodor proti Gorici. V spomin slovenskega naroda so se ti boji zapisali kot »Doberdob, slovenskih fantov grob«. Vojaški kurat Fran Bonač je napisal besedilo za pesem, ki jo je uglasbil Zorko Prelovec.

Zadnja pesem, ki so jo zapeli pevci zbora Vres Seniorji, je bila PADEL JE, PADEL Toneta Ljubiča v priredbi Janeza Kuharja, tradicionalna partizanska žalostinka.

Po nastopu Vresa je spregovoril župan.

Sledilo je polaganje venca k vznožju spomenika v spomin na omenjeni dogodek. Polaganje venca (položili so ga župan dr. Tomaž Rožen in predsednika ZB Mežiške doline Stanko Ovnič in predsednik ZB Prevalje Mirko Rozman) so pospremili ravenski harmonikarji. Ti so svoj nastop končali z venčkom partizanskih pesmi.

Povezovalec programa, Maks Večko, se je ob koncu še enkrat zahvalil nastopajočim za njihov prispevek k programu, še posebej pa se je zahvalil Navršnikovim domačim za gostoljubno pogostitev.

Zbalo se je veliko ljudi, ki so se prišli poklonit spominu na leto 1042 med njimi tudi podžupana Občine Ravne na Koroškem Peter Stočko in Andrej Erjavec.

Maks Večko je na koncu čestital tudi krajanom Raven in jim zaželel čim lepše praznovanje.

Zapisal:

Maksimilijan Večko