Slovesno odprtje prenovljenega Muzejskega območja Stara železarna in slavnostni podpis pogodbe o prenovi Personala

Na Ravnah na Koroškem smo se ob prihajajočem krajevnem prazniku, ki ga obeležujemo 12. oktobra, (s pestrim dogajanjem pa ga bomo obeležili ta vikend v mestu!), ponovno veselili ob slovesnem odprtju, kot nazadnje leta 2022, ko smo otvarjali Vrtec Ravne, enoto Solzice - tokrat s slovesnostjo ob odprtju Stare železarne.

Ministrica dr. Asta Vrečko je skupaj z županom občine Ravne na Koroškem dr. Tomažem Roženom in direktorjem Koroškega pokrajinskega muzeja mag. Tadejem Pungartnikom, s prerezom traku, simbolično odprla prenovljen muzej Stare železarne na Ravnah na Koroškem. Prenova objekta je stala 1,6 milijona evrov. Z županom pa sta podpisala še pogodbo za obnovo kulturnega spomenika Personal. Projekt je vreden 1,2 milijona evrov, Ministrstvo za kulturo je iz kohezijskih sredstev zagotovilo milijon evrov.

Danes je velik dan za tehniško dediščino Slovenije in širšega evropskega prostora, saj je luč sveta ugledala Stara železarna, novo vozlišče živega muzeja in priložnosti za lokalno skupnost in Mežiško dolino, da gradi na svoji preteklosti z novo perspektivo reinterpretacije dediščine. Dogodek odprtja je potekal v osrčju Matere fabrike, na dvorišču, kjer so se nekoč zbirali fabriški delavci, naši dedje in babice, v vsakodnevnem boju za trd železarski kruh, kjer je znotraj delujoče industrije skupine SIJ, potekala slovesnost, ki so se ji pridružili mnogi gostje od blizu in daleč. Gostitelj, župan občine Ravne na Koroškem dr. Tomaž Rožen je med uglednimi gosti, med njimi sta bila tudi župana sosednjih občin, dr. Matic Tasič in mag. Romana Lesjak, podžupana občine Ravne Andrej Erjavec in Peter Stočko, mnogi predstavniki stroke, javnih zavodov, kulture, vzgoje in izobraževanja, muzejev ter podjetij, ki so izvajala dela v sklopu obnove, popoplavne sanacije in revitalizacije Muzejskega območja Stara železarna, ponosno pozdravil tudi ekipo ministrstva za kulturo, na čelu z ministrico dr. Asto Vrečko.

Med nagovori je direktor Koroškega pokrajinskega muzeja mag. Tadej Pungartnik opisal izjemno zahtevno delo obnove, ki so ga dodatno otežile še poplave, in poudaril pomen sodelovanja in podpore lokalne skupnosti, skupine SIJ in pristojnih institucij. Posebno zadovoljstvo pa je izrazil ob ponovnem uspehu na razpisu, ki bo pripomogel k prenovi Personala s Pralnico v celovito Muzejsko območje Stare železarne, ki bo še z zadnjo obnovo povezano, prenovljeno in reinterpretirano ter v sklopu Novega evropskega Bauhausa, dostopno za vse.

Župan Občine Ravne na Koroškem, dr. Tomaž Rožen je poudaril: »Danes je za našo občino velik dan, ki se je začel pred 25 leti, ko je Metal Ravne podaril 5000 m2 veliko območje Stare železarne Občini Ravne na Koroškem. Vesel sem, da je država prepoznala pomen naše tehniške dediščine in hvaležen ministrstvu za kulturo za sofinanciranje ter vsem, ki ste prispevali, od načrtovalcev in izvajalcev do vseh, ki ste podpirali našo skupno vizijo. Zahvaljujem se dr. Karli Oder za njeno, preko 20-letno vnemo, in da je tako strokovno kot osebno vedno verjela v to zgodbo. S Staro železarno samo nadaljujemo in nadgrajujemo dejstvo, da so Ravne na Koroškem zrasle z železarno in zaradi nje, danes smo tukaj bogatejši za koncertno dvorano, učilnice, laboratorij za kreativno poustvarjanje, in nov začetek s podpisom pogodbe o sofinanciranju prenove Personala s Pralnico, ki bo celotno Muzejsko območje Stare železarne zaokrožilo v povezano, prenovljeno, reinterpretirano območje in v sklopu Novega evropskega Bauhaus koncepta, dostopno za vse. S ponosom se veselimo novega poglavja tehniške dediščine na Koroškem.«

Ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko je ob odprtju poudarila: »V industrijski kulturni dediščini se zrcali gospodarski, tehnološki in družbeni razvoj preteklih stoletij. Pomaga nam razumeti industrijske procese, njihov vpliv na družbo in prostor, delavsko zgodovino in obenem tudi boj za delavske pravice, ki se v današnjem času nadaljuje in žal celo zaostruje. Zahvala gre vsem generacijam, ki so to mesto zgradili in omogočili, da spoštljivo gradimo prihodnost Matere fabrike, na temeljih, ki so jih v sodelovanju vzpostavili delujoča tovarna, skupina SIJ, živi muzej, umetniški doprinos v obliki formaviv in lokalna skupnost. Stara železarna je tudi v tujini že zgled, kako se obnavlja v skladu s konceptom NEB. Industrijska in tehniška dediščina v Evropi izginja, zato je Stara železarna še toliko bolj unikaten prostor, ki potrebuje našo pozornost. Postavlja v ospredje delavca ter skupaj z gospodarstvom nadaljuje duh prednikov, živi s kulturo in delavstvom v domačem kraju ter z vsemi, ki ste jo oživeli. Kajti vsa dediščina se najbolje ohranja, ko se uporablja. Želim vam, da boste tu obujali spomine in kovali nove.«

Projekt obnove muzejskega območja Stara železarna Ravne na Koroškem je bil obsežen in razdeljen na več ključnih sklopov. Prvi sklop je zajemal investicije v obnovo objektov, kjer so bila izvedena načrtovanja in gradbeno-obrtniška dela, elektro in strojne inštalacije ter ureditev notranjih prostorov v objektih Štauharije in Laboratorija. S tem je bila zagotovljena celovita prenova in tehnična posodobitev prostorov. Drugi sklop investicije je bil namenjen sodobni interpretaciji in digitalizaciji, kjer je bilo vzpostavljeno interaktivno doživetje železarstva in jeklarstva v proizvodni hali Štauharije ter digitalni vodič. Tretji sklop se osredotoča na razvoj in izvedbo turističnih produktov, četrti pa izobraževalnih programov. Zadnji, peti sklop aktivnosti s strateškim načrtovanjem vzpostavlja dolgoročni razvoj Stare železarne kot pomembne kulturne in turistične destinacije.

Razvoj industrije je v zadnjih dvesto letih pomembno sooblikoval način življenja Slovencev, kar je vplivalo na spremembe v načinu življenja kmečkega prebivalstva. Železarstvo poleg rudarstva predstavlja eno najzgodnejših industrijskih panog, zato je del identitete in del načina življenja Korošcev in Slovencev. Delavska kultura, to je kultura in način življenja dohodkovno odvisnih ljudi, je danes v zahodnem svetu prav tako poudarjena kot starejša ljudska kultura.

Celovito obravnavanje navedenega področja pomeni tudi varovanje in predstavljanje premične in nesnovne kulturne dediščine. Tu ima pomembno mesto tehnična dediščina, zlasti proizvodna sredstva, ki ji v zahodnem svetu prav tako posvečajo veliko pozornosti, s ciljem, da revitalizirajo območja opuščenih industrijskih obratov in s tem omogočijo nov razvoj in novo kvaliteto življenja.

Glavni namen projekta je z investicijami v obnovo in razvoj vsebin na muzejskem območju Stara železarna vzpostaviti večnamenski prostor kreativnosti, znanja in doživetij na osnovi bogate kulturne dediščine železarska in jeklarstva ter z njimi povezane delavske kulture na Ravnah in širše v Mežiški dolini, ki bo postal redišče razvoja lokalnih potencialov Raven in širše regije.

Prostor omogoča predstavitev, pa tudi raziskovanje in izobraževanje o železarski dediščini na Koroškem, hkrati pa odpira prostor tudi za lokalne deležnike, ki jim bodo prostori Stare železarne ponudili prostor za ustvarjanje, kulturno in podjetniško povezovanje in organizacijo lastnih ali dogodkov zunanjih ustvarjalcev.

Soustvarjanje prostora s strani lokalnih prebivalcev in ustvarjalcev prostoru Stara železarna omogoča avtentičnost, ki bo dodala k privlačnosti prostora ter s tem ustvarila sodoben urbani prostor za prebivalce in obiskovalce Raven.

Ministrstvo za kulturo je za projekt v celoti vreden 1.655.225,95 evra iz Načrta za okrevanje in odpornost zagotovilo 1.248.106,09 evra, preostanek v višini 407.119,86 evra, pa Občina Ravne na Koroškem. Partner v projektu je še Koroški pokrajinski muzej, Muzej Ravne na Koroškem.

Podpis pogodbe o obnovi spomenika Personal

V sklopu obnove objekta Personal s Pralnico bo izvedena sanacija objekta, ki bo zagotovila varno javno rabo prostorov in ohranitev spomeniških lastnosti ter fizično dostopnost (tudi za gibalno ovirane), vključno z izvedbo varovalne ograje med Personalom in Pralnico. Na objektu Pralnica bo prav tako sanirana streha in fasada ter vgrajeno novo stavbno pohištvo in nove elektro instalacije. Objekt trenutno ni urejen za obiskovalce, z njegovo obnovo pa bo muzejsko območje pridobilo prostore, ki bodo omogočili nadaljnji razvoj muzejskega območja na celovit način. Z investicijo v obnovo in razvoj vsebin v objektu Personal s Pralnico bo zaključena celovita revitalizacija muzejskega območja Stara železarna. Razpis se izvaja v okviru Evropske kohezijske politike 2021–2027, s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj in proračuna Ministrstva za kulturo. Vrednost investicije je ocenjena na 1.256.923,29 evra, od katerih gre za milijon kohezijskih sredstev, Občina Ravne na Koroškem pa zagotavlja 256.923,28 evra lastnih sredstev.

Predaja slovenske olimpijske bakle

V koroških družbah Skupine SIJ so leta 2021 vložili veliko napora, da so se skupaj z lokalno skupnostjo priklonili 400-letnici izdelave jekla na Ravnah. Leta 1620 je Melhior Puc, fužinar in rudar iz Labotske doline, v Črno na Koroškem prenesel koncesijo za dve talilni peči in na Mušeniku postavil prve fužine. Takrat se je v Mežiški dolini začelo jeklarstvo, danes ena najpomembnejših gospodarskih panog v Sloveniji, tudi na Koroškem. Slovenska bakla se je v poklon temu visokemu jubileju tako rodila iz jeklarskih peči SIJ Metala Ravne. Ob slovesni priložnosti odprtja prenovljenega muzeja Stare železarne je glavni direktor SIJ Metal Ravne, Jernej Močnik, odgovorni kustodinji za tehniško dediščino Koroškega pokrajinskega muzeja, dr. Karli Oder, predal slovensko baklo, ki spoštuje tradicijo jeklarstva in je oplemenitena s Sijevim najboljšim jeklom in ki je s tem postala del razstave v Stari železarni.

V programu so sodelovali glasbeni virtuozi Koroškega godalnega kvarteta in Jazz mulci, šole Jazza Ravne, pod mentorstvom Sama Kolarja. Anamarija Kobolt pa je ob improvizaciji Filipa Dihpola izvedla tudi zimzeleno popevko Alenke Godec.

Za pogostitev je s Koroško košto poskrbelo gostišče Lečnik.

Foto: Nika Holzl, za KPM 

Projekt (naložba) se sofinancira v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) spada pod Razvojno področje: Pametna, trajnostna in vključujoča rast, Komponento 4: Trajnostni razvoj slovenskega turizma, vključno s kulturno dediščino (C3 K4), Ukrep: Trajnostna obnova in oživljanje kulturne dediščine in javne kulturne infrastrukture ter vključevanje kulturnih doživetij v slovenski turizem (C3.K11.ID) in je financirano iz sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost, proračuna Evropske unije – NextGenerationEU, sklada NOO kot finančna podpora EU ter proračuna občine.

#NOO #NextGenerationEU, #EUsredstva, #REPowerEU #NEB #EC