Prešanje mošta pri Prežihovi bajti

V petek, 4. oktobra 2025, je pri Prežihovi bajti znova zadišalo po jeseni. Potekalo je tradicionalno prešanje mošta, dogodek, ki vsako leto privabi tako otroke kot odrasle ljubitelje domačih običajev in narave.

Delavnico pobiranja sadja in pridelave domačega mošta so tudi letos pripravili v Koroškem pokrajinskem muzeju, v sodelovanju s člani Sadjarskega društva Mežiške doline. Pobrana in umita jabolka so skupaj z učenci najprej tolkli s kiji v lesenem koritu, nato pa zmleto kašo stisnili v staro leseno prešo, ki stoji ob Kravperški kašči. Izpod lesenih desk je pritekel sladek jabolčni sok, ki je dišal po jeseni in domačnosti.

Pri tem tradicionalnem opravilu so sodelovali tudi učenci POŠ Kotlje in OŠ Koroški jekljarji, ki so z zanimanjem spoznavali, kako iz sadežev nastane mošt – pijača, ki je bila nekoč nepogrešljiv del kmečke jeseni.

Jesensko opravilo z bogato tradicijo

Prešanje mošta velja za eno najlepših jesenskih opravil. Celoletna skrb za sadno drevje se jeseni poplača z bogatim pridelkom, ki ga na Preškem Vrhu že desetletja spreminjajo v domači mošt. V sadovnjaku pri Prežihovi (Kuharjevi) bajti jabolka in hruške še danes prešajo na leseni preši, kot so to počeli nekoč.

Na Koroškem je bil mošt od nekdaj cenjena pijača, del vsakdanjega življenja in gostoljubja. Včasih ni bilo obiska pri Prežihu brez hlebca domačega rženega kruha in grče mošta – tako samoumevno, kot je danes skodelica turške kave, ko obiščemo prijatelje ali sorodnike.

Spomin iz pisem Kuharjevih bratov

V enem izmed pisem iz avgusta 1954 je Alojzij Kuhar zapisal bratu Avgustu na Ravne:

»Dasi Bog sam ve, kako rad bi svoje stare dni preživel pod Uršljo goro, na Preškem Vrhu, hodil po preških bregeh, se sončil po preških ozarah in odorih, obiral preške hruške in češplje in včasih posrkal kakšen vrč preškega mošta in sedel na vrhu pod preškimi šancami pri tisti preški lipi, od koder je razgled tako vesoljen in opojen, a se mi zdi, da čas še ni prišel.«

Te besede lepo povzamejo tisto pristno vez med človekom, zemljo in domačim sadovnjakom, ki jo pri Prežihovi bajti ohranjajo še danes.

Foto: Liljana Suhodolčan, Špela Škodnik Črešnik