Kresni večer na večer pred prvim majem

Na predvečer praznika dela po vsej Sloveniji zagorijo številni kresovi. Kurjenje kresov ob večeru 30. aprila, pred mednarodnim praznikom dela, je postalo ustaljena slovenska tradicija. Čeprav smo praznik dela v Sloveniji začeli praznovati šele v 20. stoletju, kot državni praznik pa je bil uzakonjen leta 1948, ima kresovanje pri nas še globlje korenine.

Kresovanje ima za Slovence tudi poseben kulturni pomen. Gre za pomemben del nesnovne kulturne dediščine, ki sega daleč nazaj v poganske čase. Ta običaj nikoli ni bil prekinjen – današnja kresovanja niso zgolj gledališke uprizoritve zgodovine ali ponovno obujeni obredi, temveč predstavljajo nadaljevanje starih tradicij, seveda prilagojenih sodobnemu času. Pomladni ognji naj bi pomagali soncu, da bi se hitreje ogrelo in zasijalo v svoji polni moči.

Na Ravnah na Koroškem in v okolici je kresovanje potekalo na bližnjih hribih ter po vaških in krajevnih skupnostih, kjer so zagoreli manjši, žareči kresovi. Kresni večer pa je bil zaznamovan tudi s postavitvijo mlajev po okolici mesta – pomembnega simbola tega časa.