Po podatkih Evropske komisije na trgu ponarejenega kar 46 odstotkov medu!

Evropska komisija je spomladi objavila alarmanten podatek, da so analize v projektu »From the hives« vzpostavile sum na potvorbo pri  kar 46 odstotkih vzorcev medu. Še bolj skrb zbujajoče podatke objavljajo posamezne čebelarske organizacije v Evropi, saj so z drugačnimi analizami ugotovile, da je lahko ponarejenega celo več kot 80 odstotkov medu. Ponarejen med vsebuje dodane enostavne sladkorje, lahko pa mu med ponarejanjem dodajo tudi umetne encime, umetne arome, umetna barvila in druge umetne spojine, ki lahko ogrožajo zdravje ljudi. Ponarejen med zato nima niti približno takšne biološke vrednosti, kot jo človeškemu telesu zagotavlja pristen in kakovosten med.

Evropska čebelarska zveza (EBA), ki je bila ustanovljena aprila letos in ima sedež v Sloveniji  ter katere prvi predsednik sem, zastopa skoraj 400.000 čebelarjev iz 28 držav. EBA  potrošnikom svetuje, naj bodo pri nakupu medu zelo pozorni, predvsem pa naj med kupujejo neposredno pri čebelarjih, naj kupujejo med, pridelan na lokalnem območju, in da naj izberejo med, ki je po poreklu iz njihove države ali vsaj iz Evrope.

Največji problem, s katerim se spopadamo, je, da za zdaj ni enotnih uradnih metod za odkrivanje ponaredkov, ki bi inšpekciji po Evropi omogočile odpoklic tovrstnega medu s trgovskih polic.   EBA od evropske politike pričakuje takojšnjo potrditev mednarodno sprejetih analitskih metod, ki že obstajajo in so v uporabi. Sledila naj bi njihova takojšnja uskladitev (harmonizacija) v akreditiranih laboratorijih za nadzor pristnosti medu. Sočasno pa EBA stroki v skupini Honey Platform, ki jo je ustanovila Evropska komisija, priporoča, naj temeljito preuči tudi novejše metode in možnosti za izboljšave zdaj znanih metod, tako da bi jih lahko pozneje dodali v Pravilnik o medu. Naša zahteva je jasna – na trgovskih policah v Evropi se ne sme pojaviti med brez zagotovljene sledljivosti ter nadzora varnosti in kakovosti.

Vse to je že zapisano v dokumentih EU, ki so del navodil Evropske komisije ob zadnji spremembi Direktive za med, po kateri mora biti ves med označen s točno navedbo države porekla. Žal pa je za čebelarstvo v Evropi nesprejemljiv časovni rok, saj naj bi bila direktiva uveljavljena šele v treh letih. Naša zahteva do politike je jasna – spremembe potrebujemo takoj!

Naš cilj  je, da bi analize priznali vsi inšpekcijski organi v vseh evropskih državah in da bi ponarejen med takoj umaknili s tržišča. Brez tega smo kljub številnim analizam, ki nakazujejo oziroma tudi dokazujejo ponaredke, povsem brez moči.

Če vsega navedenega evropska politika ne bo  mogla urediti takoj, pa ji predlagamo, naj v prehodnem obdobju TAKOJ uvede kvote ali celo embargo na uvoz medu iz držav, v katerih so bili ponaredki ugotovljeni najpogosteje! 

Na srečo slovenski potrošniki več kot 80 odstotkov medu kupijo neposredno pri slovenskih čebelarjih, če ga kupujejo v trgovinah, pa so pozorni na to, da je bil pridelan v Sloveniji. Prav neposreden nakup pri pridelovalcu medu ali oznaka »Poreklo: Slovenija« je največje jamstvo, da smo kupili kakovosten in varen med, ki je že od nekdaj nepogrešljiv v naših domačih lekarnah.

Boštjan Noč,

predsednik Čebelarske zveze Slovenije in

predsednik Evropske čebelarske zveze