Na Ravnah na Koroškem simpozij v počastitev Maistrovega leta

Dr. Marjan Linasi je nedavno izdal monografijo z naslovom Jugovzhodna Koroška 1918 – 1920, s katero poskuša napraviti sintezo burnih dogajanj od prevrata do plebiscita na področju političnih okrajev Velikovec, Volšperk in Slovenj Gradec. Del teh vsebin je avtor predstavil z referatom Boj za Koroško na območju Mežiške doline, pri čemer se je podrobneje dotaknil aktivnosti Franja Malgaja in borcev za severno mejo. Orisal je relacijo med generalom Maistrom in nadporočnikom Franjem Malgajem. Pri tem je predstavil tudi vlogo nekaterih drugih znanih koroških borcev za severno mejo, denimo dr. Franca Sušnika, pa tudi stališča Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca do koroškega plebiscita.

Predstojnica Enote za domoznanstvo in posebne zbirke v Univerzitetni knjižnici Maribor zgodovinarka dr. Vlasta Stavbar je predstavila referat s temo Rudolf Maister med domoljubnim poslanstvom, umetniškim navdihom in spominom.  Vlasta Stavbar deluje tudi kot skrbnica Maistrove knjižnice, za katero se je s svojim strokovnim delom tudi zelo zavzela, da je ta postala kulturni spomenik državnega pomena. V uvodnem delu referata je predstavila povezavo med Maistrom in Malgajem pri izdajanju glasila v Celju. V nadaljevanju pa je predstavitev posvetila nastanku in pomenu Maistrove knjižnice. Vojanov je knjižnico namreč sistematično dopolnjeval za časa svojega življenja, po njegovi smrti pa Maistrovi sorodniki. Knjižnica je ohranjena kot celota. Izpostavljena je bila zanimivost, da je bila pobuda za knjižnico kot spomenik državnega pomena podana že daljnega leta 1956, pri čemer je kot vodja komisije, ki je pripravila utemeljitev je deloval Maistrov borec dr. Franc Sušnik, po katerem danes nosi ime Koroška osrednja knjižnica.

Zgodovinar dr. Danijel Grafenauer, ki raziskovalno delo opravlja v okviru Inštituta za narodnostna vprašanja, je predstavil referat Posledice koroškega plebiscita leta 1920 za Slovence in čezmejne odnose. Predstavitev je potekala ob prezentaciji arhivskih dokumentov in fotografskega gradiva. V predstavitvi se je avtor osredotočil na zgodovinske okoliščine, ki so posledice koroškega plebiscita ter orisal nezaupanje med slovensko manjšino in Avstrijci na Koroškem. Pri tem je kronološko nanizal okoliščine ob in po plebiscitu, ki so botrovale tej situaciji. Avtor je predstavil tudi delo koroških migrantov, ki so se po plebiscitu povezali v posebno društvo. Pri tem izpostavi Klub koroških Slovencev ter osebe, ki so zaznamovale njegovo delo. Med njimi tudi prvega predsednika Julija Felaherja. Pomenljiv je citat dr. Sušnika na 1. zboru slovenskih koroških migrantov v Celju, dne 14. 10. 1928, ko ta izjavi: »Mi smo prvi in poslednji: koroških beguncev ne bo več…«