Vollmaier: Ligeti

Kako razložiti Ligetija mrtvemu občinstvu.

Sašo Vollmaier – klavir

Sočasno umetniško izražanje in ustvarjanje G. Ligetija in J. Beuysa Vollmaierju vzbudi željo po sodelovanju in novem ustvarjanju glede na njun umetniški prispevek. Beuys je 2. in 3. februarja leta 1963 v Düsseldorfu organiziral prvi festival ‘Festum Fluxorum Fluxus’ na katerega je bil povabljen tudi Ligeti. Ta festival postavlja mejnik v razvoju Beuysovih glasbenih umetniških akcij, saj so od takrat naprej njegovi zvočni performansi izrecno označeni kot koncerti in ne kot umetniške akcije, kot jih je do takrat imenoval, Ligeti pa je v svojih delih radikaliziral performativni aspekt v glasbi.
Na eni strani je to Ligetijev “ekstremni elektronski” pristop do akustičnega inštrumenta, na drugi pa Beuysov koncept rušenja zidu med življenjem in umetnostjo.

Po večjih klavirskih solo projektih z naslovoma “Vollmaier: Kind of Laibach” in “Vollmaier: Nietzsche” se je pianist lotil klavirskih skladb skladatelja G. Ligetija. Te bo ob 100. obletnici njegovega rojstva premierno predstavil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Izbrane so tri klavirske kompozicije omenjenega skladatelja. Vsaka skladba dobi dve Vollmaierjevi variaciji in tako s sodobnimi kot tudi klasičnimi zvočnimi prijemi poslušalca in opazovalca povabi v zvočno in vizualno dodelan akustično-elektronski performans, katerega srž sta tako klavirski ton  kot tudi izvajalec.

Performans bodo vizualno podprli Things I miss (Tina Princ) in duo Komposter (Akaša Bojić, Luka Umek) in z njihovim izrazom podaljšali Vollmaierjev zvok. Luka Jamnik, producent in skladatelj, ki je z Vollmaierjem sodeloval že pri prejšnjih projektih, bo iz režije spreminjal zvočno podobo klavirskega tona. Skupaj bodo ustvarili nov, osebni performans, katerega rdeča nit je tema, tišina, hrup, presenečenje in odmaknjenost. Koncert bo pospremil album, izdan pri založbi Nika Records v koprodukciji Cankarjevega doma.

Foto: Nika Hölcl Praper – fotobeležNica