V letu 2004 smo na Ravnah pridobili nov športni objekt, letni olimpijski bazen, ki pa bo naši občini služil tudi kot mestno kopališče. Pri izvajanju gradnje smo vseskozi sledili obema konceptoma bodoče uporabe objekta. Investicija v letni bazen je bila zahtevna v izvedbenem, organizacijskem in finančnem smislu. Gradnja bazena je zahtevala strokoven angažma gradbenih strokovnjakov izvajalcev, projektantov in nadzornikov, ki so vsi prvič sodelovali pri tovrstnem objektu. Kljub večjim in manjšim odstopanjem so s skupnimi močmi uspeli zgraditi objekt. Tako je bilo letos septembra že uspešno izvedeno poskusno obratovanje, pridobili pa smo tudi že vsa dovoljenja.
Organizacijsko smo izvajali projekt v lastni režiji, preko gradbenega odbora in na način tedenskih koordinacij med občino in vsemi izvajalci. Naše delo je redno spremljal Svet športnega zavoda Ravne in občasno občinski svet.
Finančno breme za občino ni bilo majhno, saj tako velike investicije na športnem področju že dolgo nismo sofinancirali iz proračuna. Občina je iz proračuna zagotovila 55,6 mio SIT. Celotna investicija, brez vrednosti zemljišča, je znašala 313 mio SIT. Od tega je občina prispevala sredstva iz občinskega proračuna in delno iz komunalnega podjetja v skupni višini 65,6 mio SIT oz. 20% celotne investicije. Seveda pa je občina poleg tega prispevala tudi lastno zemljišče, kjer so prej bili vrtovi občanov. Ostala sredstva so prispevali Ministrstvo za šport, Fundacija za šport in širok krog donatorjev. Donatorjev je bilo res veliko število, kar pomeni, da ima plavanje široko družbeno podporo v našem okolju. Med največjimi donatorji je bil seveda Plavalni klub Fužinar, ki pa je iskal še mnoga druga podjetja za pomoč pri izvedbi projekta. Poleg tega so člani plavalnega kluba tudi s svojim delom pomagali pri izgradnji bazena.
Med izgradnjo bazena je prihajalo do sprememb, ki so vplivala na potek gradnje in tudi na končni rezultat. V projektu smo želeli zagotoviti čim večje število ležalnih površin in zato smo morali tenis igrišče ob robu bazena prestaviti na drugo mesto. Zaradi strme brežine proti Osnovni šoli Prežihovega Voranca nismo mogli izvesti predvidenih tribun za gledalce. Zmanjšali smo globino bazena, ki sedaj znaša od 1,35 m do 1,8m, tako da so lahko v bazenu tudi neplavalci.
Odločili smo se za izgradnjo tobogana in drče, ki sta namenjena predvsem otrokom. Na zahtevo varnostnih inženirjev smo namestili dodatne zaščitne ograje okoli celotnega bazena. Pred bazenom smo skušali urediti čimvečje število parkirnih mest, zaenkrat brez asfalta. Ta parkirišča bodo lahko služila tudi za obiskovalce telovadnice OŠ Prežihov Voranc in DTK. Ob izgradnji bazena se je saniral tudi hudournik, ki poteka pod zemljo na trasi bazena in je v preteklosti pogosto poplavljal območje ob rokometnem igrišču.
Z letnim bazenom bo sedaj upravljal Športni zavod ravne, ki je nastopal tudi kot soinvestitor pri izgradnji bazena. Obratovanje bazena bo seveda prinašalo stroške, ki se bodo na nek način morali pokrivati. Del stroškov bo pokrit s ceno vstopnice, del z delovanjem gostinskega lokala na objektu, del z organizacijo prireditev ob bazenu, del s trženjem oglasnega prostora ob bazenu in del tudi s sredstvi donatorjev. Če bodo poletja zelo vroča in imela zadostno število kopalnih dni, bo bazen lahko tudi sam kril svoje stroške.
Zgolj stroškovni vidik pa seveda ne more biti merilo za nadaljnje ocenjevanje delovanja letnega bazena. Bazen ima namreč širši družbeni pomen javne športne infrastrukture in lahko v športnem smislu koristi svojemu okolju. Dejstvo je, da je letni bazen zgrajen in nihče ga Ravnam ne more vzeti. Kako bomo z njim upravljali in kako bomo obvladovali vsa tveganja in stroške ter izkoristili vse priložnosti, ki nam jih daje, pa je odvisno od nas samih.
Tomaž Rožen
